Naš notranji program, ki nam upravlja življenje.


Spomnim se kako je v otroštvu čas počasi tekel. Kako počasi se je vleklo od enega rojstnega dne do drugega. V času šole so se ure neskončno dolge, popoldnevi pa zbežali v večer. A na koncu leta sem ugotovila, da je leto le hitro minilo. V vseh teh letih sem večkrat pomislila, pa saj gre vsako leto hitreje. Kako? Leto ima vedno enako število dni (pustimo prestopno leto) in vsak dan 24 ur.
Pred dvemi leti sem se iskala v novi vlogi starševstva. Nisem želela ponavljati vzgoje svojih staršev, niti nisem želela iti v popolnoma nasprotni smeri. Kot povsod, je bilo marsikaj pozitivnega in marsikaj kar si sama ne bi želela ponavljati. Iskala sem novo, neobremenjeno pot starševstva in vzgoje, ki bi mi bila organsko blizu in bi res verjela, da delam najboljše kar zmorem. Ne vem več kako, a našla sem blog Janet Lansbury, ki je moja zakladnica in učilnica na področju odnosa do otroka. Med potjo prebiranja materialov sem naletela tudi na izredno zanimiv intervju biologa in bivšega predavatelja na medicinski fakulteti Dr. Bruce Liptona.

Govori prav o tem, kako prezrcalimo vzgojo, ki smo je bili sami deležni, v vzgojo lastnih otrok, čeprav si tega nikakor ne želimo. Zakaj?

Ker je naša zavest ustvarjena iz podzavesti in zavesti. Podzavest je vse kar se naučimo, kar avtomatiziramo, vse naše navade, nezavedne reakcije, fizične in čustvene. Podzavest ne pozna prihodnosti in preteklosti, dela po naučenem sistemu.

Zavest se nahaja v sprednjem delu možganov. Zavest je naše razmišljanje, čutenje, so naše želje, kreativnost in domišljija, vse kar si želimo biti, kar si želimo doseči. Gleda v preteklost in prihodnost, se uči in razmišlja.

Prvih sedem let življenja smo v fazi, ko sta podzavest in zavest združeni. Zato otroci pogosto mešajo realnost in domišljijski svet. Na tak način se učijo, vsrkavajo vse kar jim okolje ponuja in si ustvarjajo programe, ki jim bodo omogočili preživetje v tem okolju. Predvsem vskravajo vedenje svojih staršev in bližnjih.

Medtem ko odrasli živimo in delujemo 95% časa na bazi podzavesti, avtomatsko!!! 


Meni osebno šokanten podatek. Ko razmišljamo, sanjarimo, načrtujemo zaposlimo svojo zavest, ki zato ne zmore biti prisotna v tem trenutku, tukaj in zdaj. Vklopi se podzavest, ki upravlja naše telo, vedenje in gibanje na način, ki smo ga bili naučeni. Avtomatizem je nujen za preživetje. Problem nastane ko je naša podzavest “skregana” z našo zavestjo. Ko program preteklosti ruši naša prizadevanja za izboljšanje, za spremembo. Naj si bodi v ljubezenjskem življenju, v vlogi starša, na karierni poti tudi pri zdravju, prehrani in gibanju. Za več o tej tematiki na temo starševstva, pa tudi o zanimivi temi zakaj smo v fazi zaljubljenosti popolnoma drugačni kot kasneje, vabim na ogled intervjuja dr. Liptona.


Spodbudno je, da je povsem možno nezaželjene programe spremenit. To ni lahko. Nikakor. Je pa vredno. 


Pri gibalni terapiji se ukvarjam s spreminjanjem gibalnih vzorcev in programov. Teh programov, ki so nas z leti pripeljali do hernij, obrabe vretenc, obrabe rame, hrustančnih izrastkov, bolečin v kolenih, heksenšusa v vrat, migren….

Prvi korak je zavedanje in spoznavanje našega avtomatiziranega programa. Ta program gibanja se vklopi ne glede na vrsto rekreacije (ali fizičnega dela), ki ni izključno namenjena spreminjanju vzorcev in učenju. Če se zabavate, razmišljate o igri, razmišljate o tem kako ponavljati za vaditeljem, štejete ponovitve, poslušate glasbo, tečete in razmišljate o službi, ste vključili svoj avtomatizem gibanja.

Če je ta avtomatizem dober, super. Pridobili boste mišično moč, kondicijo, izboljšali tehniko, shujšali….karkoli. Ko je program osnovnega gibanja disfunkcionalen, telo le še dodatno bremenite, tam kjer je že preobremenjeno. Vendar se sami težko zavedamo “napak”, ker nimamo znanja, ker nismo prisotni, ker se ne vidimo.

V sklopu gibalne terapije vam želim dati znanje, en par oči pri prepoznavanju šibkosti in pomoč pri ustvarjanju novega, boljšega programa gibanja. Tu ne gre toliko za to katera vaja je tista prava in najboljša. Gre za zavestno gibanje, za spoznavanje samega sebe preko gibanja pa naj gre to za navadno dihanje, izvajanje sklece ali pa za celotni sistem Spiralne stabilizacije. Nudim vam prostor in čas, kjer se posvetite sebi, svojemu telesu, kjer bomo brisali stare in pisali nove gibalne vzorce.


Zato, da boste čez čas lahko brez skrbi vklučili avtopilota in uživali v tisti zumbi, na nogometnem igrišču ali divjanju z otroci.