Z materinstvom, postane otrok prioriteta (vsaj za nekaj časa). Življenje se korenito spremeni. Je čas nenehnega učenja in neskončnih opravil, od previjanja plenic, do nege, dojenja, hranjenja, vzgoje...ohranjanje partnerske vezi, da ne govorim o gospodinjstvu, kmalu zopet služba ali iskanje dela. V vsem tem kaosu se zgodi, da nase hitro pozabimo. Priznam, da pri tem nisem nobena izjema.
Že v času pred materinstvom zna biti marsikateri težko zbrati dovolj volje za vadbo in gibanje, kaj šele sedaj, po neprespanih nočeh in 1001 misli in skrbi kako in kaj je treba še opravit čez dan. Ampak nekje v ozadju kliče naš JAZ, da moramo poskrbeti zase, si najti čas, se umiriti, zato da dobimo svežo energijo za vsakodnevne izzive in da se nenazadnje boljše počutimo v svojem telesu.
Idealno je, da imamo za telovadbo mir, da je otrok pri očetu, noni, -- in da se posvetimo svojemu telesu, ne glede ali vadimo sami ali pa pod vodstvom. Življenje pa ni idealno in hitro prihaja do sprememb, ki vodijo do tega da mine eden, dva, več tednov ko nam ta čas ni bil namenjen. In rutina pade v vodo. Potrebno je ogromno volje, da jo zopet vzpostavimo.
Rešitev na dlani je seveda, da telovadimo kar z malčkom. Dodaten plus je, da z zgledom spodbujamo gibalno aktivnost tudi pri njem. Kajti, saj veste: Zgled uči, ne pridiga. ;) Sliši se preprosto in lepo, pa ni nujno vedno tako.
REAKCIJE MALČKA:
(govorim zgolj iz osebnih izkušenj ;))
Če malček ni navajen, da mamica telovadi, lahko pride do upora, do nestrinjanja, joka, iskanja pozornosti, trme. Kot zagovornik sočutnega starševstva, predlagam, da v tem obdobju sprejmete otrokova čustva. Preverite kaj potrebuje. Je res lačen, žejen.... Mogoče potrebuje le 10 min (ali pa 30 min in pravljico...ni meril) joka v naročju, da sprosti stres, ki se mu/ji je nabral čez dan. Nato pa nadaljevat, vztrajno. Če je še vedno to proti njegovim željam, spoštujemo njegova čustva, naj jih izrazi ampak mirno nadaljujemo z vadbo. Imamo pravico poskrbeti zase, kot ima otrok pravico, da se jezi. ;) Mirno postavimo mejo (naredim še to in to ali še 15 min), nato pa se spet posvetim tebi.
Ko se malček navadi, da mamica med drugim, tudi telovadi ali pa če to sprejme kar takoj, smo na konju. :)
Nikoli pa ni vadba ob prisotnosti malčka popolnoma nemotena. Otrok se mogoče nekaj časa igra in z enim očesom spremlja kaj delamo. Potem pride mimo in posnema katero od gibanj, včasih se nam splazi pod trebuh ali na hrbet. Mamica, ki telovadi je odličen poligon za plezanje. Zato telovadba nikoli ni dolgočasna in je ne moremo jemati preveč resno in striktno. Včasih so potrebne manjše prilagoditve, včasih je potrebno vmes previt plenico, dat za pit. Včasih opravimo polovico predvidene vadbe sedaj in drugo kasneje v dnevu.
Ampak kar je najbolj pomembno, naredimo nekaj zase in posredno tudi za otroka. Izboljšujemo svoje počutje in vpisujemo program gibanja v otrokove možgane.
MOTIVACIJA:
Eno je pomanjkanje časa, drugo je pomanjkanje volje oz. motivacije. Začeti sama je še posebej težki, če imaš otroka ali ne. Skupinice so idealna rešitev. Zato sem se v tem poletju (2018) odločila, da vam stopim nasproti.
KAKO ZAČETI:
Če vam manjka volje, družbe ali potrebujete nekoga, da vas vodi, vas vabim, da se nam z malčkom pridružite na Bonifiki v Kopru. Ker je poletje, bodo posamezni termini vadbe objavljeni kot dogodki na Facebooku in v novicah na spletni strani www.gibalnaterapija.si.
Ali pa KLIKNITE TUKAJ in se prijavite na naše e-novice.
Takole pa zgleda pri nas Rodeo.
Že v času pred materinstvom zna biti marsikateri težko zbrati dovolj volje za vadbo in gibanje, kaj šele sedaj, po neprespanih nočeh in 1001 misli in skrbi kako in kaj je treba še opravit čez dan. Ampak nekje v ozadju kliče naš JAZ, da moramo poskrbeti zase, si najti čas, se umiriti, zato da dobimo svežo energijo za vsakodnevne izzive in da se nenazadnje boljše počutimo v svojem telesu.
Idealno je, da imamo za telovadbo mir, da je otrok pri očetu, noni, -- in da se posvetimo svojemu telesu, ne glede ali vadimo sami ali pa pod vodstvom. Življenje pa ni idealno in hitro prihaja do sprememb, ki vodijo do tega da mine eden, dva, več tednov ko nam ta čas ni bil namenjen. In rutina pade v vodo. Potrebno je ogromno volje, da jo zopet vzpostavimo.
Rešitev na dlani je seveda, da telovadimo kar z malčkom. Dodaten plus je, da z zgledom spodbujamo gibalno aktivnost tudi pri njem. Kajti, saj veste: Zgled uči, ne pridiga. ;) Sliši se preprosto in lepo, pa ni nujno vedno tako.
REAKCIJE MALČKA:
(govorim zgolj iz osebnih izkušenj ;))
Če malček ni navajen, da mamica telovadi, lahko pride do upora, do nestrinjanja, joka, iskanja pozornosti, trme. Kot zagovornik sočutnega starševstva, predlagam, da v tem obdobju sprejmete otrokova čustva. Preverite kaj potrebuje. Je res lačen, žejen.... Mogoče potrebuje le 10 min (ali pa 30 min in pravljico...ni meril) joka v naročju, da sprosti stres, ki se mu/ji je nabral čez dan. Nato pa nadaljevat, vztrajno. Če je še vedno to proti njegovim željam, spoštujemo njegova čustva, naj jih izrazi ampak mirno nadaljujemo z vadbo. Imamo pravico poskrbeti zase, kot ima otrok pravico, da se jezi. ;) Mirno postavimo mejo (naredim še to in to ali še 15 min), nato pa se spet posvetim tebi.
Ko se malček navadi, da mamica med drugim, tudi telovadi ali pa če to sprejme kar takoj, smo na konju. :)
Nikoli pa ni vadba ob prisotnosti malčka popolnoma nemotena. Otrok se mogoče nekaj časa igra in z enim očesom spremlja kaj delamo. Potem pride mimo in posnema katero od gibanj, včasih se nam splazi pod trebuh ali na hrbet. Mamica, ki telovadi je odličen poligon za plezanje. Zato telovadba nikoli ni dolgočasna in je ne moremo jemati preveč resno in striktno. Včasih so potrebne manjše prilagoditve, včasih je potrebno vmes previt plenico, dat za pit. Včasih opravimo polovico predvidene vadbe sedaj in drugo kasneje v dnevu.
Ampak kar je najbolj pomembno, naredimo nekaj zase in posredno tudi za otroka. Izboljšujemo svoje počutje in vpisujemo program gibanja v otrokove možgane.
MOTIVACIJA:
Eno je pomanjkanje časa, drugo je pomanjkanje volje oz. motivacije. Začeti sama je še posebej težki, če imaš otroka ali ne. Skupinice so idealna rešitev. Zato sem se v tem poletju (2018) odločila, da vam stopim nasproti.
KAKO ZAČETI:
Če vam manjka volje, družbe ali potrebujete nekoga, da vas vodi, vas vabim, da se nam z malčkom pridružite na Bonifiki v Kopru. Ker je poletje, bodo posamezni termini vadbe objavljeni kot dogodki na Facebooku in v novicah na spletni strani www.gibalnaterapija.si.
Ali pa KLIKNITE TUKAJ in se prijavite na naše e-novice.
Takole pa zgleda pri nas Rodeo.