Budilka zazvoni in komaj odpreš oči. Se še malo povaljaš po postelji, pretegneš ude in na vrsti so obvezne jutranje vaje, ki jih opraviš po možnosti še kar v postelji, da se le malo podaljša čas preden se spraviš v vertikalo. Ležiš na hrbtu in objameš kolena in se prijetno zibaš ali pa sediš in tiščiš prste na roki proti prstom na nogi. Se še malce uležeš in se z rokami in nogami obrneš v nasprotni smeri, da "ožameš" hrbtenico kot brisačo - vse za zdravje in dobro počutje čez dan. Občutek je res prijeten in marsikje lahko preberemo, slišimo, da je to najboljše kar lahko storiš zase še preden vstaneš iz postelje, zato vas bo le težko prepričati v nasprotno. Vem, a berite dalje in presodite sami.
Naredite test. Izmerite svojo višino zjutraj takoj ko vstanete in zvečer ko greste spat. Raziskovalci so že v devetdesetih letih dokazali, da se telesna višina od zjutraj do večera v povprečju zmanjša skoraj za 2 cm. Več kot polovico pridobljene višine izgubimo že 30 min po tem ko vstanemo.
Razlog se skriva v medvretenčnih ploščicah in njihovi hidraciji (koliko vode vsebujejo). Količina vode v medvretenčnih ploščicah je odvisna od količine vode, ki jo popijemo ter od hidrostatičnega in osmotskega tlaka. Ponoči prevladuje osmotski tlak, kar pomeni, da je v okolici diskov več vode in zato prehaja v disk in ta nabrekne. Podnevi, ko smo v pokončnem položaju pa vretenca nosijo našo težo. Teža povzroči hidrostatični tlak, ki izpodrine vodo iz diskov, enako kot če ožamemo gobo polno vode.
 |
| Prikaz diska, ki vsebuje več vode in diska, ki je pod težo, kar povzroči, da voda prehaja v okolico. Slika je brez prikaza ligamentov. |
Številni ligamenti povezujejo vretenca v hrbtenico in ji dajejo pasivno oporo. Ligamenti morajo biti togi in močni. Aktivno oporo in stabilizacijo hrbtenici nudijo mišice vse okoli, nad in pod trebušno votlino. Mišice so tiste, ki so lahko premalo aktivne ali pa preobremenjene in zakrčene ter jih zato želimo raztegovati, ko zjutraj čutimo trd hrbet. Je tako?
 |
| Ligamenti, ki držijo hrbtenico skupaj v vseh sitacijah. |
Praktično osmislimo zadnja dva odstavka. Zjutraj so medvretenčne ploščice zaradi vode "nabrekle", kar povzroči, da je med vretenci večji razmak, posledično so ligamenti bolj raztegnjeni. Z raztezno vadbo, kot je prikazana spodaj na sliki še dodatno razmaknemo zadnjo stran vretenc med seboj (posebej v ledvenem delu). Zato 80% raztega naredimo na račun LIGAMENTOV in NE MIŠIC. Ligamenti (dokler niso poškodovani), niso oživčeni, zato taki raztegi in upogibi ne bolijo in nam lahko za kratek čas dajo celo občutek olajšanja. A dolgoročno (govorimo o letih) takšno raztegovanje, skupaj z ostalimi vsakodnevnimi obremenitvami vodijo do mikropoškodb ligamentov. Te majhne natrganine omogočajo vraščanje kapilar in živcev, takrat ligamente tudi "začutimo" kot bolečino.
Če še malenkost zaidem na dogajanje podnevi. Večinoma se za delo na tleh (npr. vrtnarjenje) ali pobiranje iz tal raje priklanjamo z iztegnjenimi nogami kot pa npr. s počepom, čeprav vemo, da to ni prav. Eden od glavnih razlogov je, da tako porabimo precej manj energije. "Obešanje" na ligamente momentalno ne boli in ne čutimo utrujenosti, medtem ko s počepi ali izpadnimi koraki delajo naše največje mišice, ki se seveda tudi utrudijo, posebej če moramo nalogo večkrat ponoviti. Ni pa počep edini način pravilnega dvigovanja, a o tem kdaj drugič.
Drugi razlog je v sedentarnem načinu življenja, ki je povzročil, da imamo neaktivne zadnjične mišice skupaj z nemobilnimi gležnji in kolki. A tudi to je druga tema.
Drugi razlog je v sedentarnem načinu življenja, ki je povzročil, da imamo neaktivne zadnjične mišice skupaj z nemobilnimi gležnji in kolki. A tudi to je druga tema.
 |
| Pobiranje s tal tako, da se"obesimo" na ligamente. |
 |
| Mikropoškodbe, v katere se tekom časa začnejo vraščati živci in kapilare, kar sicer ne spada v ligamente. |