Poznate zgodbe ljudi, ki se jim je zgodila poškodba hrbtenice po enem samem preprostem gibu? Na primer ko so dvignili škatlo, naredili poskok ali kaj podobnega, povsem vsakodnevnega. Poškodba hrbtenice je redko posledica enkratnega dogodka. V tem prispevku pišem na kakšne načine si lahko "pridelamo" poškodbo hrbtenice, vkleščene živce, hernio, zdrse vretenc...
Poškodba se pojavi ko obremenitev preseže mejo tolerance moči tkiva (op: vsaka veja se enkrat zlomi). Ko nek dogodek preseže toleranco, pride do poškodbe, kar ponazarja Slika 1. Na fotografiji je voznik motornih sani še v zraku in je tik pred tem, da bo pristal v neugodnem položaju s hrbtenico v upogibu naprej (fleksiji). Pri tem tvega hernijo diska zaradi prevelike sile na posteriorna (na zadnji strani) tkiva hrbtenice. Graf poleg fotografije prikazuje prvotno submaksimalno obremenitev (recimo prvi pristanek s sanmi), ki še ne pripelje do poškodbe in nato drugo obremenitev, ki pa že privede do poškodbe. Take poškodbe se velikokrat zgodijo pri bolj agresivnih športih ali prometnih nesrečah.
 |
| Slika 1: Nastanek poškodbe z enkratnim dogodkom. |
Precej pogosteje pride do poškodbe med delom ali športom zaradi kumulativne travme - ponavljajoče obremenitve srednje stopnje. V teh primerih je poškodba rezultat seštevka manjših poškodb (ki jih ne zaznamo). Vzrok so lahko ponavljajoča doziranja relativno nizkih bremen ali pa dolgotrajno zadrževanje neke obremenitve dlje časa (kot je recimo sedeče delo).
Slika 2 prikazuje primer delavca, ki dviguje škatle na paleto. Pri tem prihaja do ponavljajoče obremenitve na tkiva spodnjega dela hrbta (na vezivna tkiva, mišice...). To postopno privede do zmanjševanja tolerance pred poškodbo. Ko se tkivo pri delu utruja, se pri vsakem ciklu obremenitve temu primerno zmanjša toleranca pred poškodbo. Ko zmanjka varnostne meje, pride do poškodbe v ledvenem delu pri povsem isti nalogi, ki jo je posameznik prej že neštetokrat opravil brez bolečin. Take vrste poškodb se dogajajo tudi pri športu ali rekreaciji, kjer konstantno postavljamo hrbtenico ukrivljeno (naprej ali nazaj) pod srednje velike obremenitve.
 |
| Slika 2: Poškodba nastane zaradi ponavljajoče obremenitev tkiva. Bolj ko je tkivo utrujeno, večje so možnosti za poškodbo. |
Slika 3 prikazuje še zadnji način, ki privede do poškodbe. V tem primeru obremenitev zadržujemo neprekinjeno dlje časa. Na Sliki 3 so prikazani delavci, ki imajo hrbtenico med delom ves čas v upognjenem položaju. Tako obremenjujejo vezi in vretenca in posledično prihaja do začetka sprememb v mehanizmu hrbtenice. Pod neprestano obremenitvijo se tkiva počasi deformirajo in raztegenejo, kar jih posledično oslabi. Varnostna meja pred poškodbo se ponovno zmanjša, kar v končni fazi pripelje do poškodbe. V tem primeru delavci ne dvigujejo težkih bremen, ampak jih položaj, v katerem so, pripelje do stopnje, ko se tkivo vda. To se dogaja pri številnih sedečih poklicih.
 |
| Slika 3: Vztrajanje v neprimerni drži lahko dolgoročno pripelje do poškodbe. |
Seveda ni rešitev v tem, da se popolnoma izognemo obremenitvam. Za preprečevanje poškodb je pomembno, da tkivom zagotovimo možnost adaptacije na dane obremenitve. Nek nivo obremenitve je sicer nujen, vendar moramo te obremenitve v procesu akumulacije mikrotravm odvzeti (to pomeni počitek), da s tem omogočimo zdravljenje in vzpostavitev adaptacijskega procesa, ki nam zviša mejo tolerance.
 |
| Slika 4: Obremenitev in počitek se morata izmenjavati. |
Razmerje med obremenitvijo hrbtenice (tkiva) in možnostjo poškodbe si lahko predstavljamo v obliki črke U - premalo ali preveč obremenitve pripelje do poškodbe.
Tudi v tem primeru je prava pot zmernost.
Preventivo pred poškodbami zagotavlja poleg ergonomskih ukrepov za izboljšanje telesne drže med delom (glede na dane pogoje) in boljših pogojev dela tudi ustrezna telesna vadba.
VIR: McGill, S.M. (2007) Low back disorders: Evidence based prevention and rehabilitation, Second Edition, Human Kinetics Publishers, Champaign, IL, U.S.A.