Najbrž ste že slišale za Keglove vaje. Gre za vaje medeničnega dna, ki so velikokrat omenjene v zvezi s izboljšanjem spolnega doživljanja. Vendar pa imajo mišice medeničnega dna še mnogo bolj pomembno vlogo kot le spolni užitek, kar je seveda dobrodošel efekt. Medenično dno je namreč ena ključnih mišičnih skupin za stabilizacijo trupa (poleg trebušnih in hrbtnih mišic), ki je osnova za vsako nadaljnje uspešno gibanje. Slabo trenirano medenično dno povzroča tudi stresno inkontinenco, kar pomeni uhajanje urina med smehom, kihanjem, kašljanjem in drugim dražljajem. Če že niste same med temi nesrečnicami pa ste jih vsaj opazile ko med smehom ali kihanjem prekrižajo in stisnejo noge. Ta prispevek bom zato posvetila tem malim mišicam, na katere rade pozabimo in katerih oporo še posebej potrebujemo med nosečnostjo, po porodu pa so nujno potrebne krepitve. Nekaj besed pa še o tipičnih bolečinah v medenici v času nosečnosti, ki so predvsem posledica slabe telesne drže. Ta je v času nosečnosti zaradi spremembe težišča še toliko bolj izrazita.
Brez osnovne anatomije medeničnega dna ne gre.
Medenično dno je mišično-vezivna plošča, ki zapira medenični izhod. (slika 1). Predstavlja oporo, na kateri ležijo trebušni in medenični organi. Medenični izhod je na spodnjem delu medenice. Le ta pa je zgrajena iz dveh kolčnic, križnice in trtice. Medenico delimo na dva dela, veliko in malo medenico, ki je pomembna porodna pot. Del nje pa predstavlja tudi medenični izhod. Sramnici oklepata sramnični lok. Medenični izhod spredaj omejuje simfiza (slika 2) od te pa na vsaki strani potekata navzdol spodnja kraka sramnice in se nadaljujeta sednično grčo. Od tu potekajo vezi proti križnici, ki skupaj s trtico zadaj omejuje medenični izhod. Medenično dno je sestavljeno iz več plasti (Herschorn, 2004).
Endopelvična ovojnica pripenja organe v medenici na medenične kosti in jih tako podpira. Sestavljena je iz kolagenskih, elastinskih in gladkih mišičnih vlaken (Herschorn, 2004).
Mišica levator ani (slika 3) je globoka mišica medeničnega dna. Nudi glavno mišično podporo medeničnim organom in je glavna prečno progasta mišica, ki aktivno sodeluje pri treningu mišic medeničnega dna. Mišico razdelimo na dva dela. Prva je pubovisceralna (imenovana tudi pubokokcigealna) mišica, ki izvira iz zadnje površine obeh sramničnih kosti ter poteka nazaj proti trtici. Druga pa je iliokokcigealna mišica, ki poteka od stranskih medeničnih kosti levo in desno od trtice in se narašča na zunanji rob trtice in spodnji del križnice (Šćepanović, 2003).
Perinealna membrana (tudi urogenitalna diafragma) (slika 3) leži pod vlakni mišice levator ani. Razteza se med obema krakoma sramnične zrasti - simfize. Skoznjo potekata nožnica in sečnica (Herschorn, 2004).
Tik pod perinealno membrano se nahajajo genitalne mišice (slika 3). Med te mišice uvrščamo ishiokavernozno mišico, bulbospongiozno mišico in prečno površinsko perinealno mišico. Ima manjšo vlogo pri podpori medeničnega dna in prispevajo k kontinenci (Herschorn, 2004).
PROBLEMI MEDENIČNEGA DNA IN MEDENICE V ČASU NOSEČNOSTI
Do motene funkcije teh mišic pogosto pride med nosečnostjo in po porodu, kar lahko privede do urinske inkontinence. Uhajanje urina ali inkontinenca je nezmožnost zadrževanja urina. Po nosečnosti se pojavi tako imenovana stresna inkontinenca, ko nekaj urina uide ob smejanju, kihanju itd. Pri odpravljanju stresne inkontinence nam najbolje pomagajo Keglove vaje in vaje za mišice medeničnega dna (Šćepanović, 2003).
Zaradi hormonskih sprememb pride do razrahljanih ligamentov in sklepov, predvsem simfize, ki nima svoje mišične opore kot večina sklepov, zato lahko vsako nesimetrično gibanje (npr. hoja) privede do bolečin v sklepih medenice.
Tipične so tri vrste bolečin:
Bolečina na eni strani sramničnih kosti (adductor tendinitis)
Ta bolečina se pojavi, ko je medenica nagnjena na levo ali desno stran ali nepravilno rotirana. Naše telo želi medenico stabilizirati, zato se aktivirajo mišice primikalke kolka (adduktorji), ki se pripenjajo na sramnico na strani, ki je višje. Te mišice močno vlečejo medenico in povzročajo zbadajočo in spastično (krčevito) bolečino (Röst, 2007).
Bolečina v sakralno-iliak sklepu
Sakralno-iliak sklep (slika 2) je sklep črevnice s križnico na obeh straneh. Včasih postane eden od sklepov bolj tog, to obremeni drugo fleksibilnejšo in bolj razrahljano stran sklepa. Pojavi se bolečina na zgornji četrtini zadnjice. Posebej se čuti pri vstajanju iz ležečega položaja iz trdnih tal. Takrat začutite kot bi se vam v sklepu nekaj zatikalo (Noble, 2003).
Trtična bolečina.
Brez osnovne anatomije medeničnega dna ne gre.
Endopelvična ovojnica pripenja organe v medenici na medenične kosti in jih tako podpira. Sestavljena je iz kolagenskih, elastinskih in gladkih mišičnih vlaken (Herschorn, 2004).
Mišica levator ani (slika 3) je globoka mišica medeničnega dna. Nudi glavno mišično podporo medeničnim organom in je glavna prečno progasta mišica, ki aktivno sodeluje pri treningu mišic medeničnega dna. Mišico razdelimo na dva dela. Prva je pubovisceralna (imenovana tudi pubokokcigealna) mišica, ki izvira iz zadnje površine obeh sramničnih kosti ter poteka nazaj proti trtici. Druga pa je iliokokcigealna mišica, ki poteka od stranskih medeničnih kosti levo in desno od trtice in se narašča na zunanji rob trtice in spodnji del križnice (Šćepanović, 2003).
Perinealna membrana (tudi urogenitalna diafragma) (slika 3) leži pod vlakni mišice levator ani. Razteza se med obema krakoma sramnične zrasti - simfize. Skoznjo potekata nožnica in sečnica (Herschorn, 2004).
Tik pod perinealno membrano se nahajajo genitalne mišice (slika 3). Med te mišice uvrščamo ishiokavernozno mišico, bulbospongiozno mišico in prečno površinsko perinealno mišico. Ima manjšo vlogo pri podpori medeničnega dna in prispevajo k kontinenci (Herschorn, 2004).
PROBLEMI MEDENIČNEGA DNA IN MEDENICE V ČASU NOSEČNOSTI
Do motene funkcije teh mišic pogosto pride med nosečnostjo in po porodu, kar lahko privede do urinske inkontinence. Uhajanje urina ali inkontinenca je nezmožnost zadrževanja urina. Po nosečnosti se pojavi tako imenovana stresna inkontinenca, ko nekaj urina uide ob smejanju, kihanju itd. Pri odpravljanju stresne inkontinence nam najbolje pomagajo Keglove vaje in vaje za mišice medeničnega dna (Šćepanović, 2003).
Zaradi hormonskih sprememb pride do razrahljanih ligamentov in sklepov, predvsem simfize, ki nima svoje mišične opore kot večina sklepov, zato lahko vsako nesimetrično gibanje (npr. hoja) privede do bolečin v sklepih medenice.
Tipične so tri vrste bolečin:
Bolečina na eni strani sramničnih kosti (adductor tendinitis)
Ta bolečina se pojavi, ko je medenica nagnjena na levo ali desno stran ali nepravilno rotirana. Naše telo želi medenico stabilizirati, zato se aktivirajo mišice primikalke kolka (adduktorji), ki se pripenjajo na sramnico na strani, ki je višje. Te mišice močno vlečejo medenico in povzročajo zbadajočo in spastično (krčevito) bolečino (Röst, 2007).
Bolečina v sakralno-iliak sklepu
Sakralno-iliak sklep (slika 2) je sklep črevnice s križnico na obeh straneh. Včasih postane eden od sklepov bolj tog, to obremeni drugo fleksibilnejšo in bolj razrahljano stran sklepa. Pojavi se bolečina na zgornji četrtini zadnjice. Posebej se čuti pri vstajanju iz ležečega položaja iz trdnih tal. Takrat začutite kot bi se vam v sklepu nekaj zatikalo (Noble, 2003).
Trtična bolečina.
Togost ene strani obremeni drugo, bolj fleksibilno stran. Ta bolečina se pojavi zaradi napetosti v mišicah medeničnega dna ali zaradi poškodbe. Pomaga sproščanje mišic, še prej pa je potrebno uravnotežiti medenico (Noble, 2003).
V nadaljevanju bomo opisali nekaj vaj za krepitev mišic, boljšo stabilizacijo in vaje za lajšanje bolečin.
V nadaljevanju bomo opisali nekaj vaj za krepitev mišic, boljšo stabilizacijo in vaje za lajšanje bolečin.
Literatura:
Herschorn, S. (2004). Female Pelvic Floor Anatomy: The Pelvic Floor, Supporting Structures, and Pelvic Organs. Reviews in Urology , 2-10.
Noble, E. (2003). Essential Exercises for the Childbearing Year. Harwich: New Life Images.
Röst, C. C. (2007). Relieving Pelvic Pain During and After Pregnancy. Alameda: Hunter House.
Šćepanović, D. (2003). Trening mišic medeničnega dna. Obzornik zdravstvene nege , 125-131.
Preberi še: 2. del - Vadba mišic medeničnega dna
Preberi še: 2. del - Vadba mišic medeničnega dna